Prvo julijsko nedeljo smo s sveto mašo v cerkvi v Vodicah pričeli z vsakoletnim oratorijem. Letos se je oratorija udeležilo kar 130 nadobudnih otrok in 29 motiviranih in navdušenih animatorjev. V cerkvi smo si ogledali prvi del letošnje igrice, ki je imela naslov »Eno je potrebno«. Igrica je govorila o Frideriku Ireneju Baragu, duhovniku in misijonarju iz Trebnjega, ki se je odločil oditi v misjon med Indijance v Severno Ameriko. Skozi teden smo Friderika spremljali na njegovih prigodah in z njim odkrivali indijansko kulturo. Razdelili smo se v starostne skupine in se med seboj spoznali. Veliko smo se pogovarjali, se igrali, obujali spomine … Vsaka skupina si je izmislila svoje pravo indijansko ime: Navihani bobrčki, Divji grizliji in grizlice, Trmasti volkovi, Požrešne anakonde, Sokolske strele, Skriti gumarji, Povožene hijene, Beli orli in Kristalna nevihta. Kot bi mignil, se je tako sklenil prvi oratorijski dan. Naučili smo se tudi refren letošnje himne in ga zapeli ob spustu oratorijske zastave. Vsakodnevno druženje smo pričeli v krogu in velikokrat še prijetno utrujeni zapeli himno, dvignili zastavo in se podali novim dogodivščinam naproti. V dvorani kulturnega doma smo si ogledali nov del igrice, ki so ga pripravili animatorji. Zelo radi smo prepevali pesmi in se igrali banse. Sledilo je delo v skupinah in skupna molitev v cerkvi. Nato so sledile delavnice, na katerih smo pekli palačinke, športali, snemali film, izvajali znanstvene poizkuse, izdelovali živalice iz volne, lovilce sanj, rožice iz origamija, kazala za knjige, indijanske perjanice in zapestnice. Sledilo je težko pričakovano kosilo, in nato vsakodnevna velika igra, v kateri smo vsi nadvse uživali. Ob koncu smo se ponovno zbrali v krogu, spustili zastavo ob himni in se poslovili z indijanskim pozdravom. V četrtek nas je čakal izlet v neznano. Zares je bil v neznano, saj nam nihče ni povedal, kam točno gremo, čeprav smo bili prepričani, da gremo na bazen, ker smo imeli v nahrbtnikih kopalke in brisače. Vsi radovedni smo se zjutraj z avtobusi odpeljali proti Kamniški Bistrici, se tam najprej v gozdu prelevili v prave detektive, in nato obhajali sveto mašo kar v gozdu, ki jo je vodil vojaški duhovnik g. Matej Jakopič. Po končani sveti maši smo se vsi polni pričakovanj usedli na avtobus in se odpeljali proti kopališču Snovik. V Vodice smo se pozno popoldne vrnili utrujeni, vendar polni novih doživetij. V petek smo organizirali tudi nočni oratorij za otroke od 4.razreda dalje. Na njem smo se igrali veliko igro, prepevali, pekli toaste in si ogledali film »Zgodbe iz Narnije«. Ker je bilo v oratorijskem tednu vreme precej navihano, smo mislili, da letos vodnih iger ne bo. Vendar pa smo animatorji otroke presenetili in pripeljali so se vodiški gasilci, ki so nas vse dodobra »zalili«. Letošnji, že osemnajsti, oratorij smo sklenili z zaključno sveto mašo in se Bogu zahvalili za nadvse prečudovit teden, poln novih izkušenj in spletenih prijateljstev. Naj pa bo tudi to priložnost, da drugo leto vabimo vse otroke, da se nam pridružijo in se z nami zabavajo in krajšajo počitniški čas. Letos je bilo super in naslednje leto bo zagotovo prav tako!   V galeriji pa si lahko ogledate slike, ki so nastale na letošnjem oratoriju.  Veliko veselja!https://zupnija-vodice.rkc.si/index.php/content/display/1094