Šmarna gora je dobila ime po božjepotni cerkvi, ki je posvečena Roženvenski Materi Božji. Glavni romarski shodi so: -  Velikonočni ponedeljek -  Bela nedelja -  Florjanova nedelja, 4. maja ali prva nedelja po tem -  Veliki šmaren, 15. avgusta -  Mali šmaren, 8. septembra -  Rožnovenska nedelja, 1. oktober ali prva nedelja po tem Po znani legendi si je Marija sama izbrala vrh za kraj svojega češčenja. Prvo svetišče je omenjeno že leta 1216. Listina iz leta 1314 dokazuje, da je bilo to svetišče že takrat zelo obiskano. Okoli cerkve je bilo v 15. stoletju zgrajeno debelo obzidje. Za debele zidove Šmarnogorskega tabora so se okoličani zatekali v času pretirane turške nevarnosti. Tabor ni bil nikoli zavzet. Spomin na rešitev, o kateri govori ena izmed legend, je tudi opoldansko zvonjenje na Šmarni gori ob pol dvanajstih. Na mestu, kjer je prej stala dvoladijska gotska cerkev s sedmimi oltarji, je bila v letih 1711-12 zgrajena sedanja cerkev. Zidana je v baročnem slogu, gradil pa jo je takrat najboljši gradbenik pri nas, Gregor Maček. Leta 1842 je Matevž Langus poslikal obok nad prezbiterijem s prizori iz Marijinega življenja in kulisni glavni oltar. Tega je konec 19. stoletja obnovil Matija Koželj, ki je hkrati poslikal še stene prezbiterija s štirimi evangelisti in dvema prizoroma Marijinih prikazovanj. V letih 1846-48 je Matevž Langus slikal obok velike kupole z iluzionističnim prizorom Marijinega vnebovzetja. Naslikal je tudi množico romarjev, kjer najdemo slikarjev avtoportret, ob njem takratnega šmarnogorskega duhovnika Antona Jamnika in vodiškega župnika Jerneja Arka. V tronu, to je glavnem oltarju, so poleg Marijinega kipa podobljene skrivnosti rožnega venca. Prvi oltar na evangeljski strani je posvečen štirinajstim pomočnikom v stiski. Drugi oltar na isti strani je posvečen svetemu Florjanu in svetemu Ahaciju. Prvi oltar na listni strani je posvečen sveti Ani, drugi pa svetemu Miklavžu. Vse štiri oltarne slike je naslikal slikar Goetzel. Križev pot je delo dunajskega slikarja Jozefa Planka. V zvoniku, ki je prezidan nekdanji obrambni stolp, visijo štirje zvonovi, ki so posvečeni Kristusu Kralju, Mariji, svetemu Florjanu in nadangelu Mihaelu. Veliki je težak 3878 kg in spada med največje v Sloveniji. Od četverice zvonov, ki so jih leta 1928 verniki z golimi rokami vlekli na Goro, sta ostala le dva, Marijin in najmanjši Mihaelov zvon. Veliki je bil zamenjan 1983, tretji pa 1991. Na pročelju zvonika je doprsni kip triglavskega župnika Jakoba Aljaža, delo kiparja Franceta Kralja. Jakob Aljaž je bil namreč rojen v Zavrhu pod Šmarno goro.https://zupnija-vodice.rkc.si/index.php/content/display/663