Na letošnjem oratoriju v Vodicah se je zbralo 90 otrok in 24 animatorjev z namenom, da bi prvi julijski teden preživeli  lepo in koristno. Zbrali smo se v nedeljo popoldan, ko je tudi vročina malo popustila. Sledil je uvodni pozdrav, dvig zastave, razdelitev v skupine, sestanek za starše in na koncu še štafetne igre pri katerih so sodelovali tako starši kot otroci. V ponedeljek smo, tako kot ponavadi, začeli s himno in dvigom zastave. Potem pa … težko pričakovana igrica v Kulturnem domu. Na letošnjem oratoriju smo spoznavali življenje svetnice Marije Dominike Mazzarelo. Po igrici je sledila še kratka skupna kateheza, našemu sončku smo vsak dan dodali žarek s sporočilom iz svetega pisma. Otroci so po končanem skupnem delu v dvorani odšli v svoje skupinice, kjer so imeli kateheze, pri katerih so še enkrat obnovili zgodbo ter tako res dobro spoznavali življenje letošnje osrednje junakinje. Po kratkem premoru so bile na vrsti delavnice, v katerih smo skupaj ustvarjali – mornarčke – keglje iz plastenk, polepšali naše copate, izdelali lampinjončke, ribice iz gipsa, sovice iz slanega testa, se razgibali v športni delavnici, v skavtski pekli twist, risali na steklo, izdelali podstavke za dežnike(ki jih na srečo v tem tednu nismo rabili niti enkrat, saj je bilo vreme sončno in vroče J ). Po delavnicah smo imeli skupno molitev v cerkvi. Sledilo je težko pričakovan kosilo za vse lačne želodčke. In vsi moramo priznati, da so se naši kuharji spet odlično izkazali. Sledila je velika igra pri kateri smo odšli na družinske počitnice.  Dan smo zaključili z blagoslovom in spustom zastave. Torek in sreda sta potekala podobno kot ponedeljek, le da nas je v sredo popoldan obiskal pravi čarovnik.. Čarovnik Grega je s svojimi več kot odličnimi nastopi do solz nasmejal tako otroke, kot tudi animatorje. Četrtek je bil za vse udeležence oratorija prav poseben dan, saj smo se odpravili na težko pričakovani izlet. Pot nas je vodila proti Mojstrani, naša prva točka je bil Planinski muzej, kjer smo si o njem ogledali film, sledil je sprehod po muzeju in preizkušanje različnih gorskih »veščin in nalog«, ki smo zelo dobro reševali. Vsak si je izdelal še svoj čisto pravi smerokaz in polepšal pobarvanko o Zlatogoru. Po malici smo peš odšli še do slapa Peričnik, nato pa se z avtobusom odpeljali do doline Vrat, kjer smo imeli sveto mašo. Potem  pa smo pohiteli proti avtobusom in ravno za las ušli nevihti.  Petek je potekal kot običajno, le da je temperatura vedno bolj naraščala, saj so nam gasilci že zjutraj naznanili, da nas čakajo vodne igre, ko so na »oratorijski travnik« pripeljali cisterno polno vode. Tako so se vodne igre spremenile v pravo vodno »vojno«. Na koncu pa so gasilci s svojimi cevmi in vodnim topom poskrbeli, da niti en udeleženec vodnih iger ni ostal suh. Totalno premočeni, a vendar z nasmehi do ušes smo spustili zastavo, se preoblekli in odšli domov. V soboto  smo se po igrici »razkrili« igralci, ki smo ves teden igrali igrico o osrednji junakinji. Sledilo je še zadnje delo po skupinah, delavnice, skupno kosilo. Vrhunec oratorija pa je bila zaključna zahvalna sveta maša. Po maši je sledila še kratka pogostitev, spust zastave in obljuba, da se naslednje leto spet vidimo. Animatorski pozdrav  https://zupnija-vodice.rkc.si/index.php/content/display/669