Utik

Cerkev svetega Štefana v Utiku se prvič omenja leta 1526.

Glavna praznovanja so:

  • Sveti Štefan, 26. decembra.
  • Sveti Anton, 17. januarja.
  • Kozma in Damjan, 26. septembra.

Štefan je bil eden izmed prvih sedmih diakonov, ki so jih posvetili apostoli. Bil je mlad, goreč, učen in neustrašen. Ljudstvo se ni moglo ustavljati modrosti, ki je govorila iz njega, zato je naščuvala može, da so po krivem pričali zoper njega.

Pred veliki zbor so privedli krive priče, ki so govorile: Slišali smo ga, kako je rekel, da bo tisti Jezus, Nazarejec, razdejal ta kraj in spremenil običaje, ki nam jih je izročil Mojzes (Apd 6,14). Vsi so uprli pogled vanj in videli njegovo obličje kakor obličje angela. Videl je nebesa odprta in Sina človekovega, ki stoji na božji desnici. Tedaj so ga pahnili iz mesta in ga kamenjali. Preden je umrl je, kakor Jezus na križu, zaklical z močnim glasom: Gospod, ne prištevaj jim tega greha!

God Svetega Štefana slavimo na dan po Božiču, kot prvega mučenca.

Cerkev svetega Štefana v Utiku se prvič omenja leta 1526, sklepnika v zidu pred cerkvijo pa dokazujeta, da je poznogotsko stavbo sezidala ob koncu 15. stoletja kamniška stavbna delavnica. V 17. stoletju in ponovno 1726 je bila cerkev preurejena v baročni slog. Oltar svetega Kozma in Damjana je iz prve polovice 18. stoletja, glavni oltar in druga dva stranska oltarja pa so iz druge polovice 19. stoletja. V temelju severnega cerkvenega vogala je vzidan rimski nagrobnik.

Ohranila se je navada, da se pri darovanju na god svetega Štefana okoli oltarja nosi živinica, to so izrezljane lesene živali, krave, konji.

Na god svetega Antona smo ponovno obudili darovanje in licitacijo klobas in krač.