Nagovor ob zahvalni nedelji
Bližamo se koncu cerkvenega leta. Samo nekaj nedelj nas še loči do takrat. Ob tem, ko čas hiti, smo opozorjeni, da smo tu na zemlji le popotniki in naša pot se bo neki dan končala. Kje in kako se bo to zgodilo, ne vemo, prava življenjska modrost pa je v tem, da se prav odločamo, da nas konec ne preseneti.
Jezus nam ta konec večkrat prikaže kot veliko praznovanje; kot svatbeno gostijo. V današnji evangeljski priliki pa nam sporoča, na kaj moramo posebej paziti. Prilika o pametnih in nespametnih devicah je preprosta, a da jo prav razumemo, moramo poznati ženitovanjske navade Jezusovega časa in okolja. Svatba se je takrat v Palestini običajno začela po sončnem zahodu – zaradi velike vročine. Ženin se je napotil v hišo svoje neveste. Nevestine prijateljice pa so šle ženinu naproti in so ga spremljale v nevestino hišo, nato pa se je zvrstil svatovski sprevod.
Ni rečeno; da bi bile pametne device kaj bolj inteligentne. Pač pa so računale, da bi ženin utegnil zakasniti in so si preskrbele rezervno olje. Pametne se niso norčevale iz nespametnih, ko so jim svetovale, naj kupijo olja, ker so ga dejansko šle kupit – toda vrnile so se prepozno. Ženin jih je zavrnil in jih ni hotel poznati. Dokončno jih je izključil s svatbe, od svatovske večerje.
Vemo, da je po svetopisemski podobi Cerkev Kristusova nevesta. Saj je že v stari zavezi razmerje med judovskim ljudstvom in Bogom naznačeno s podobo zakonske zveze. Ta silno globoka povezava pa je v novi zavezi dobila še vse drugačno intenzivnost v odnosu Kristusa do njegove Cerkve. Verovati dejansko v novi zavezi pomeni biti s Kristusom zaročen. Krstne obljube so izraz vere in zaroke. Dokler živimo, verujemo. Olje v naši svetilki je živi evangelij, ki ga uresničujemo z življenjem iz vere. Z oljem izrazimo naš evangelij v dejanju. Torej Jezus nas izziva k premisleku, kaj delamo iz svojega življenja.
Zamislite se da bi vam neki bogati sorodnik zapustil velikansko bogastvo. V oporoki pa bi bile tudi omejitve. Vsak dan smete porabiti 86.400 €, toda če jih ne porabite, vam jih vseeno vzamejo od zneska dediščine. Za ves denar, ki ga porabite, ne glede na to kaj delate z njim, morate prinesti banki račune. Kako bi ga porabili? Če denarja ne morete prenesti na drug bančni račun, boste pametno storili, če boste zanj vsak dan kupovali kar koli koristnega.
To je podoba našega življenja. Vsak dan smo dobili od Boga podarjenih 86.400 sekund. Kaj delamo z njimi? Ali nam jih samo jemljejo od podarjene vsote ali pa zanje kupujemo trajne vrednote, kot do: mir, pravičnost, dobrota, ljubezen, hvaležnost …
Da tudi hvaležnost, posebej danes, ko je zahvalna nedelja. Morda bo kdo rekel, da se letos ni potrebno veliko zahvaljevati, čeprav so polja in sadovnjaki dobro obrodili, saj nam je korona virus preveč vzel. Življenje ni bilo normalno, prikrajšani smo bili za skoraj vsa praznovanja. Res je, da nas je ta nepoklicana nadloga za mnoge stvari prikrajšala, bomo pa morda ob tem, ko se je marsikaj moralo ustaviti, odkrili stvari, ki jih prej nismo opazili. Vsekakor pa smo bogatejši za spoznanje, da se kot posamezniki ali pa tudi kot človeštvo, kljub čudu tehnike in znanosti, lahko hitro čutimo nemočne, če ne kar nebogljene, in da bomo Boga še kako potrebovali. Prevelika samozavest velikokrat ni na mestu, kar nas pouči tudi znana zgodba o kmetu, je pripeljal pridelke na trg. Ko je vse prodal, se je ustavil v gostilni. Usedel se je blizu mladeničev, ki so bili zelo razgreti. Kričali so na kuharja in neprestano nergali nad natakarjem. Ko so kmetu prinesli kosilo, se je pokrižal in začel moliti. Eden izmed mladeničev se je hotel ponorčevati iz njega. Na ves glas, da so ga lahko vsi slišali, je zavpil: »Poslušaj, ti, kmet, ali tam, kjer ti živiš, vsi tako delajo kot ti?« Kmet se je mirno obrnil k mladeniču in mu prav tako na glas odgovoril: »O, ne, prašiči tega ne počnejo.« Lep poduk.
Zaključimo to premišljevanje z odlomkom iz mašnega hvalospeva Bogu: Tebi naša hvala ne potrebna, vendar se ti po tvoji dobroti smemo zahvaljevati. Naše hvalnice ti ničesar ne dodajo, pomagajo pa nam na poti k tebi.