Kraljica venca rožnega
Mesec oktober, ki ga začenjamo, stopa pred vernega človeka z vabilom k molitvi. Ob tem tudi izmerimo ne le temperaturo svoje vere, pač pa še bolj to, kakšne vrednote zbirajo našo družino.
Verjamem, da še marsikdo sam zase moli, a v družinah pa le preveč izginja skupna molitev. Morda boste rekli: Saj to ni važno, vsak sam zase, takrat ko je razpoložen, morda kje v naravi, lahko bolj zbrano moli. Verjamem in Bog te je vesel, če to delaš. Toda ali je Bogu in Mariji prav, če le zase molimo? Ali niso časi in prilike, ko naj bi v družinah skupno molili? Saj imamo toliko opravkov, kjer želimo biti skupaj, kjer radi počakamo, da smo vsi zbrani in to pri jedi in delu, pri veseli zabavi ali pri napornem delu, ali pa gledanju televizije. Zakaj se ne bi zbrali tudi k skupni molitvi. Taka skupna molitev družino zbere, jo utrdi v veri, potolaži v skupni skrbi, spravi ob vsakdanjih nesoglasjih.
Bral sem o starem župniku, ki je pri porokah ženinu in nevesti priporočal skupno molitev, skoraj silil je, naj vsak večer, pa če sta še tako utrujena, skupno zmolita vsaj Očenaš. Vsi pari so obljubili, mnogi obljubo tudi držali. Tisti, ki so obljubo držali, so kmalu začutili pomen njegove prošnje. Prišli so namreč dnevi, ko je med njima prišlo do prepira, stisnila sta ustnice in nemo hodila drug mimo drugega. Pa je prišel večer. Navajena skupnega Očenaša sta obstala, se molče spogledala, potem pa le začela, še vedno zagrizena vsak v svoj prav. A prišla sta do prošnje: Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo ... Takrat sta začutila pomen te prošnje, nista mogla več molče mimo drugega: skupna molitev je umirila srca in spravljena sta odšla k počitku. Dokler sta molila, sta se tudi pogovarjala. Kako važna je molitev šele v družinah, kjer so otroci. Kje naj se naučijo molitve, če ne v družini? In kako naj se naučijo, če ne v skupni družinski molitvi? Kjer mati nad svojim otrokom, ko ga spravi spat, moli, tam bo tudi otrok kmalu znal moliti. Sprva morda niti ne bo razumel besed, a v materinem obrazu, ki se sklanja nad njim in zanj moli, bo razbral njeno skrb in ljubezen. Ko bo že sam znal govoriti, bo ponavljal za njo besede, čeprav še ne bo vedel, kaj vse pomenijo. A pozneje se bo naučil in bo za življenje znal. Če pa doma ne bo slišal molitve, bo tudi tisto, kar se bo učil pri verouku, vzel kot pesmico, ki se je mora naučiti zaradi ocene. Kolikor se bo molitev v družini dotaknila njegovega srca, toliko jo bo nosil s seboj v življenje.
Rožni venec bomo molili zmeraj pred mašo, razen v Repnjah vsak dan ob 17.30.
