Sveta noč, blažena noč...
Težko nas katera druga misel bolj presune in med seboj tesneje poveže, kakor svetonočna misel. Na ta večer smo vsi kakor otroci: majhni, nebogljeni, verjetno tudi prav zato drug drugemu bliže. Le eden je velik, le eden svet: ta, ki prihaja kot otrok med nas.
Zdi se, da se za nekaj ur čas ustavi. Nebo se sklanja k zemlji, Bog k človeku. Kdor le more, se iztrga iz vrtoglavega hrupa življenja. Ta večer nočemo biti sami; skupaj z drugimi, nam dragimi osebami, želimo v miru, zbranosti in neponarejeni dobrohotnosti doživeti in preživeti ta edinstveni večer. Tudi če ne govorimo o njegovem pomenu, njegovi vsebini, vsi vemo, za kaj gre in kaj nam pomeni. Bilo pa še ne bi vse, če bi nas sveti večer le za kratek čas prestavil v čarobni svet betlehemskih dogodkov in nas zazibal v mehka svetonočna čustva. Tega pomena in tega poslanstva sveti večer nima, prav tako ne božični prazniki. Rojstvo, ki ga bomo te dni z veseljem obhajali, ni namreč samo Jezusovo rojstvo, ampak naj bi bilo vse bolj naše lastno rojstvo. V tej sveti noči se mora v nas nekaj poroditi oz. preroditi. Tako misli tudi apostol Pavel s svojo besedo, da postanemo nova stvar. Kaj bi namreč pomagalo, da se je pred dva tisoč leti rodil Kristus, če bi se danes v nas nič ne premaknilo z mrtve točke, nič ne rodilo v novo življenje? Nič nam ne bi pomagalo, če je pred dva tisoč leti spregovoril Bog po svojem Sinu, če bi pa mi danes teh njegovih besed ne marali več poslušati. Zaman bi bilo tudi, da je učlovečeni Božji Sin oznanjal ljubezen in vršil čudovita dela ljubezni, če bi pa mi danes zaprli svoja srca ljubezni, če ne bi hoteli čutiti z bližnjim in ga skušali razumeti. Danes se mora roditi nasmejan obraz otroka v nas, odkrit in jasen pogled oči, ki v njih na nepozaben način berem vso lepoto in božjo dobroto. Danes morajo biti med nami roke, ki se odpirajo in stegujejo v pomoč, ki hočejo ščititi in podpirati. Tu morajo biti usta, ko znajo tolažiti in izgovarjati besede, bolj nebeške kot človeške; biti mora srce, ki je v njem prostora in razumevanja za vsakogar. Čudež svetega večera je v tem, da Bog spet zaživi v nas in po nas. Današnji čas rojstvu ni naklonjen. Izgleda, kot da se ljudje se otroka bojijo in se ga branijo. Kakor črn, grozeč oblak visi nad svetom preprečevanje rojstev in ubijanje nerojenih. Smo ljudstvo, ki hodi v temi in smrtni senci. Sveti večer z rojstvom Boga hoče biti kakor svetla luč v temi današnjega časa, ki naj predrami človeka iz mračnih misli in mu vzbudi zaupanje do Njega, ki prihaja. Kralja miru se je ustrašil Herod in ves Jeruzalem z njim. Zbal se je za svojo oblast in jo izgubil. Iz daljave pa so vstajali in prihajali spet in spet trumoma k tej luči, ki prihajajoč na svet razsvetljuje vsakega človeka. Ne samo, da se spodobi in je pravično, da se tudi mi ozremo k tej božji luči, prav je, da je za nas sveti večer začetek nečesa novega. Naj bo tudi v naših srcih prostor za Božje rojstvo.
Na sveti večer vsako leto znova pričakujemo prihod Deteta. Da bo letos to pričakovanje lepše, vas dekliški zbor vabi na božičnico v župnijsko cerkev ob 23.30, da skupaj v veselem pričakovanju vstopimo v božično noč. Lepo vabljeni!
župnik Franc Mervar
