Ob 100 letnici fresk slikarja Matije Koželja

Vezno besedilo na koncertu okteta Deseti brat in organistke Angele Tomanič ter predstavitve slikarja Matije Koželja

Angela Tomanič: FANFARA - Jože Trošt

Spoštovane gospe in gospodje, cenjeni goste!

Prijazen pozdrav voščim vsem, ki ste si v tem lepem jesenskem večeru vzeli čas, da bomo skupaj prisluhnili odličnim kulturnim umetnikom: gospe Angeli Tomanič, odlični koncertantki na orglah, njen sprehod po belo črnih tipkah smo že slišali v uvodni skladbi, in oktetu Deseti brat, ki se nam bo pridružil čez nekaj trenutkov. Gospa Angela Tomanič in pevci Desetega brata, dober večer tudi vam.

Današnja prireditev posvečamo stoti obletnici poslikave župnijske cerkve sv. Marjete v Vodicah. Freske, ki so delo slikarja Matije Koželja, so po obnovi spet sveže in barvite, celotna cerkev diha v svetlih tonih in kar diši po prenovljenem vonju.

Pred jutrišnjo slovesnostjo, ki jo bo vodil škof Anton Jamnik, sta župnija Vodice in Kulturno društvo, ki nosi ime po slikarju Matiju Koželju, želeli posebej poudariti kulturno dimenzijo poslikave in njene obnove.

Prepričana sem, da nam bosta tako glasba kot podobe dvignile našega duha k Njemu, od katerega prihaja vse dobro in lepo. Jutri je zahvalna nedelja, zato se želimo s tem koncertom Bogu zahvaliti za naše prednike, ki so zgradili in ohranili to svetišče tako lepo, za umetnike vseh generacij in stanov, ki so s svojim talentom in marljivostjo ustvarili notranjo lepoto cerkve.

Sedaj pa k pesmi vabim Oktet Deseti brat. Za začetek nam bo predstavil tri renesančne skladbe. Prva govori o veselih mojstrih, pevcih, druga posnema zvonove, ki vabijo k bogoslužju, tretja pa v dvozborju ponavlja: 'To je dan, ki ga je naredil Gospod'. Prosim!

GHI LA GAGLIARDA EN EGO CAMPAGNA HAEC ES DIES

Oktet Deseti brat je pričel s svojim prepevanjem pred 27. leti. Iz fantovske zasedbe, ki se je pogosto spreminjala, je počasi zorel tako po osebnostni, kot po programski in izvajalski plati. Nocojšnji koncert so razdelili v štiri dele. Za predstavljenimi renesančnimi skladbami sledita dve iz pravoslavne liturgije ter priredba ruske ljudske pesmi. V tretjem delu nam bodo predstavili tri tuje skladbe in nato še tri slovenske.

Umetniški vodja okteta je že deseto leto gospod Jože Kores. Prisluhnimo sedaj pesmim iz pravoslavne liturgije in ruski ljudski. Prosim.

SVJATI BOŽE NJEST SVJAT DVANADCAT RAZBOJNIKOV

Sedmega februarja leta 1842 je bil kot osmi otrok Marjani in Pavlu Koželj v bližnji Vesci rojen Matija. Veselje do risanja je kazal že kot otrok. Sam pripoveduje, da je bil najbolj srečen, ko je dobil prve barvice in Sveto pismo v slikah.

Matija je kot 17 letni fant že poslikal domačo vaško kapelico, za najstarejše ohranjeno njegovo delo pa velja slika sv. Lucije, ki jo je naslikal za cerkev na Skaručni. Ko si je ustvaril družino se je preselil v Kamnik in imel z ženo Marijo 9 otrok. Visoke izobrazbe ni dosegel, vendar se je v želji po širši slikarski razgledanosti podal na dve študijski potovanji. Najprej v Graz in na Dunaj, nekaj let pred poslikavo Vodiške cerkve pa v Rim, Firence in Benetke. (Med renesančnimi in baročnimi mojstri sta mu bila najbolj všeč Tiziano in Rembrandt, med domačimi pa sta mu bila najbližja Langus in Wolf.)

Matija Koželj je imel vse kvalitete uspešnega slikarja: bil je izredno marljiv in hiter. Znal je tudi ustreči okusu naročnika. Najbolj znane z njegovimi freskami poslikane cerkve so na Limbarski gori, Sv. Trojici nad Vrhniko, na Homcu, v Kamniku, Ribnici, Trebnjem, Novem mestu, Škofji Loki, Bohinjski Bistrici, Cerkljah na Gorenjskem, Krki na Dolenjskem in še kje. Vseh skupaj je kar 50 cerkva.

Njegova dela so tudi v domala vseh cerkvah Vodiške občine: v Zapogah, v Repnjah, na Skaručni, v Šinkovem Turnu, na Šmarni gori in tukaj v Vodicah.

Poleg poslikav številnih cerkva in kapelic je upodobil še okrog 200 oljnih slik večjega in manjšega formata.

Da bi si njegove podobe lahko nekoliko pobliže ogledali, so se prijatelji fotografskega aparata iz Kulturnega društva Matije Koželja iz Utika prav za nocoj potrudili in nam pripravili projekcijo. Poglejmo.

VIDEOPROJEKCIJA

Mladi ustvarjalci, hvala lepa za slikovit prelet. Matija Koželj je v naši župnijski cerkvi delal tri sezone. Kako je delo potekalo 100 let pozneje, torej letos, pa nam bo povedal vodja restavratorske delavnice, akademski slikar Veljko Toman. Prosim, gospod slikar!

FRESKE IN KOŽELJEV STIL

Gospod, Veljko Toman, najlepša hvala.

Gospa Angela Tomanič je v Vodicah že dolgo poznana, saj je župnijski pevski zbor vodila tukaj 9 let. Z vodiškega kora se je preselila v župnijo sv. Kancijana v Kranju, kjer še vedno ustvarja.

Da je postala to kar je: vrhunska glasbenica, iskana koncertantka vsepovsod po Evropi ter predavateljica na domačih in tujih tleh, gre zasluga njeni izjemni vztrajnosti in ljubezni do cerkvene glasbe.

Glasbo je študirala ob delu. Da pa je lahko vršila poklic organistke, je morala izbirati take službe, kjer družbeno politična neoporečnost ni bila posebej izpostavljena. Anekdota pripoveduje, da je bila v času sprejemnih izpitov na akademiji za glasbo zaposlena pri Renaultu. Predsednik komisije na akademiji, profesor Šivic, jo je takrat vprašal, kakšno službo ima. Povedala je, da prodaja avtomobile. In kaj imata skupnega avtomobili in orgle? ga je zanimalo. Pedale! je bil odgovor. In bila je sprejeta. Kasneje se je vpisala še na podiplomski študij in bila prva, ki je študij orgel v Sloveniji končala tudi na podiplomski stopnji. Izpopolnjevala se je na številnih mojstrskih tečajih v Benetkah, na Dunaju, Millstattu in Gradcu.

Ob prof. Jožetu Troštu je najzaslužnejša za izjemen razcvet Orgelske šole v Ljubljani, ki ima veliko zaslug za kakovosten razvoj cerkvene glasbe pri nas. Posnela in v samozaložbi je izdala ducat kaset in zgoščenk, na njih pa predstavlja orgle iz različnih slovenskih cerkva. Poleg tega je Tomaničeva urejala in vodila oddaje o cerkveni glasbi na Radiu Slovenija, za radio Ognjišče in revijo Cerkveni glasbenik pa pripravila zakladnico besedil o orglah in cerkveni glasbi. Za neutrudno in veliko delo na področju cerkvene glasbe je prejela najvišje cerkveno odlikovanje sv. Cirila in Metoda Z močno, globoko vero in ljubeznijo do cerkvene glasbe in orgel ter seveda svojim talentom je dala svojevrsten pečat Cerkvi na Slovenskem. V najtežjih časih polpretekle zgodovine je kljub političnim pritiskom vztrajala v svojem plemenitem poslanstvu, so zapisali v utemeljitvi. Ob priložnosti je povedala takole: Kot organistka in zborovodkinja neprestano premišljujem, kaj bomo peli, kdaj bomo peli, ali bomo to zmogli, kakšen naj bo spored, da bo ustrezen, privlačen. Kot koncertantka se zavedam, da je treba vaditi, pripravljati program v skladu s svojimi željami in tudi v skladu z željami drugih. Kot pedagog moram biti vedno sveža, sposobna za prilagajanje. Ob vsaki skladbi, ob vsaki izvedbi je treba še marsikaj povedati. Gre torej za neprestano delo, ki se dopolnjuje. Stalno je treba igrati, študirati, poslušati, izvedbe med seboj primerjati. Glede na bogastvo literature in glede na možnosti interpretacije tu ni nikoli konca. Pa ji prisluhnimo. PASTORALA €“ Stanko Premrl

Pevci okteta Deseti brat, ki jih ponovno vabim, so v svojem dolgoletnem poustvarjanju prepotovali na desetine slovenskih vasi in mest, zapeli na številnih odrih nekdanje Jugoslavije ter v mnogih evropskih državah. Prepevali so tudi Severni Ameriki, v Avstraliji, prihodnji teden pa drugič potujejo v Argentino. Tam se bodo srečali z našimi rojaki, po stopinjah slovenskega jezikoslovca Benigarja bodo pesem zanesli med Indijance v Patagoniji, na mednarodnem festivalu pa se bodo srečali s pevci iz različnih delov sveta.

Za na pot so pripravili tudi dve argentinski in eno nemško skladbo. Prva govori o hrepenenju po domovini, druga poje o razposajenem prijatelju, ki se drugim zdi sicer nor, tisti ki ga pozna globlje, pa ve, da je nesebično pripravljen podariti tudi svojo obleko. Tretja pesem prepeva o pomladi, ki je sicer še daleč, vendar se nazadržno približuje. Prisluhnimo.

DESTITUJO LAS ROSAS TENGO UN AMIGO LOKO HELL INS FENSTER

Oktet Deseti brat se je poleg gostovanj udeleževal tudi tekmovanj tako doma kot v tujini in dosegel pohvalne rezultate. Leta 2005 je na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v nemškem Limburgu dosegel zlato odličje, kar je višek njihovega ustvarjanja. Oktet je do sedaj posnel 9 kaset in plošč. Zadnja je izšla ob prazniku državnosti 25. junija in nosi naslov Puabi pojo. Na njej so zbrane bolj in manj znane koroške ljudske pesmi. Le te lahko dobite po koncertu ob izhodu iz cerkve. Zdaj pa triperesna deteljica domačih in oktet Deseti brat.

KJE SO TISTE STEZICE STARA MATI KARA ME PESEM OD ROJSTVA

Tako, skoraj na koncu smo. V imenu vseh, ki smo prisluhnili in uživali v bogatem programu in kvalitetnemu izvajanju, se zahvaljujem nocojšnjim izvajalcem. Oktet Deseti brat, hvala vam za doživeto interpretacijo vašega petja.

Gospa Angela Tomanič, do sedaj smo vas samo slišali, prosim, če si mi pridružite, da vas vidimo in da vas ponovno lahko pozdravimo v vodiški cerkvi. Gospa Angela, hvala vam za vaše delo in vašo glasbo. Naj vas Gospod opogumlja še naprej.

Pred zaključkom pa prosim za nekaj besed še gospoda župnika Franca Mervarja, brez katerega se prav gotovo obnovitvena dela v taki razsežnosti ne bi niti začela niti končala.

Župnik

Zdaj pa zares. Vsem želim še naprej lep večer v podoživljanju vsega slišanega in videnega.

Gospa Angela, zadnja beseda pa je vaša.

ALLEGRO €“ Antonio Vivaldi

Pripravila: ga. Nada Kokalj