Zaradi nas ljudi
Pri polnočni božični maši bodo, tako kot pri vsakem nedeljskem bogoslužju, odmevale besede veroizpovedi, ki izražajo globok pomen božičnega praznika: Ki je zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja prišel iz nebes. In se je utelesil po Svetem Duhu iz Marije Device in postal človek.
Kristusov božič je opisan v čudoviti pripovedi evangelista Luka, ki jo beremo pri polnočnici. Ta opis ima široko zasnovo široko zasnovo v dveh nasprotujočih si obzorjih: skrajnemu uboštvu zemeljskega bivališča je postavljena nasproti kozmična in nebeška odmevnost. Da bi prišla do veljave preprostost božičnega praznika, ki uničuje sanjarska in besedna nasprotja, moramo imeti pred očmi prav te vrstice, ki jih navaja evangelist Luka. Tako kot pastirji tudi mi iščemo Dete, ne zato, da bi mu pokazali svojo nežnost, marveč da bi sprejeli njegovo skrivnost.
Jezus prihaja med nas v snovni in duhovni prostor, povezan z ozemljem ter božjimi obljubami. Znotraj tega prostora je evangelist Luka pozoren na dve mesti. Prvo je Betlehem, kjer se je
mesti. Prvo je Betlehem, kjer se je Kristus rodil v jaslih za živali, verjetno vdolbenih v skalo. Nad tem prostorom je bila pozneje zgrajena čudovita bizantinska bazilika Kristusovega rojstva. Središče krščanske pobožnosti pa je tam spodaj, v revnem prostoru. Medtem ko se je Janez Krstnik rodil v hiši svojega očeta duhovnika Zaharija, je bil Kristus rojen v popolni zapuščenosti in brez najnujnejšega udobja. Drugi geografski prostor so pastirske poljane, nomadski tabor. Dva naključna in revna prostora, dve znamenji vsakdanje revščine, ki postaneta središče kozmičnega upanja.
Obstaja tudi dvojni časovni prostor Kristusovega rojstva. Prvi se prične v dneh cesarja Oktavijana Avgusta in v času njegovega prvega popisovanja na vzhodu. To imperialistično dejanje nas spominja, da je bil Kristus rojen v zasužnjenem narodu, med zadnjimi, ki jih mogočni tega sveta premikajo kot nepomembne figure na šahovnici svoje politike. Obstaja še drugi časovni okvir, ki ga omenja evangelist Luka, to je noč. Judovsko izročilo je poznalo štiri noči v zgodovini človeštva: prva je ob stvarjenju, ko se je prikazala luč; dalje noč, ko je bil poklican Abraham, prvi med verniki; noč svobode ob izhodu iz faraonovega suženjstva in mesijanska noč, ko se odpre veliki dan, ki ne pozna zahoda in teme.
Med temi mejniki prostora in časa predstavlja evangelist Luka novorojenega Jezusa, obkroženega z zemeljsko družino revnih in poštenih zakoncev ter skupine običajnih ljudi, pastirjev. Na odru tega revnega in skromnega dogajanja evangelist sporoča kozmično razodetje: z neba prihaja himna miru, glorija €“ slava.
Dar, ki ga verni prejemamo ob božičnem prazniku, je dar mesijanskega miru: Mir ljudem na zemlji, ki jih Bog ljubi. Znano je, da ima svetopisemski mir stvarno vsebino; zajema dobro, uspeh, razvoj, veselje in pravičnost. Mir, ki ga Kristus prinaša, je harmonija med ljudmi, med človekom in vesoljstvom, med človekom in Bogom. Obhajajmo božični mir našega Gospoda z ljubeznijo in ne dovolimo ugasniti plamena luči miru, ki ga je prižgal Kristus.
Naj se ta mir v božičnih praznikih in v novem letu udomači v vaših domovih in Vam podari preobrazbo srca, da bo svet spet postal nekoliko bogatejši v človeški sreči in božjem ozračju.
