Kaj imamo s teboj, Jezus?
Judovskemu človeku je beseda prerok pomenila avtoriteto, ki naj bi ji prisluhnil vsak, ki veruje, saj je prerok glasnik Boga; njegove besede so božje besede. Tisti, ki zavračajo besede preroka ali Boga samega, so deležni božje sodbe. Judovsko izročilo je šlo še korak dalje. V predstavitvi preroka, ki oznanja, prepoznava podobo Mesija, prinašalca popolne in dokončne božje besede.
Zaradi tega Markov evangelij označuje pomembnost Kristusove besede, ki ga opisuje kot najvišjega preroka in najpopolnejšega učitelja: Strmeli so nad njegovim naukom, ker jih je učil, kakor kdor ima oblast in ne kakor pismouki €Ś Kaj je to? Nov nauk z oblastjo! Celo nečistim duhovom ukazuje in so mu pokorni. Marko želi v svojem evangeliju pokazati, da je popolno razumevanje božje besede počasna in zahtevna, težavna in nenehna naloga, ki jo je mogoče iznakaziti.
Proces spoznanja Kristusove besede in njegove osebe je pogosto skrivnosten in tvegan, včasih tudi brez odgovora. V začetku preteklega stoletja so raziskovalci to imenovali Markova mesijanska skrivnost. Celo nečisti duh zakriči, da je Jezus svetnik božji. Ta naslov opredeli Jezusa kot tistega, ki v polnosti pripada območju božjega. Tudi apostol Peter je po velikem neuspehu govora o kruhu življenja v sinagogi v Kafarnaumu rekel: Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš in mi verujemo in vemo, da si ti Kristus, božji Sin. Pristno spoznanje Kristusa, kakor meni Marko, ni v klicu, ki je povezan z razglašanjem čudodelnika, marveč v klicu, ki ga spoznavamo z vztrajnim poslušanjem in iskanjem. Moramo torej prehoditi dolgo pot oblikovanja, ki prečiščuje našo podobo Kristusa mimo bučnega in površnega videza. To je proces, ki poglablja najvišjo skrivnost Kristusa, skrivnost, ki se nam v polnosti razodeva v križu in vstajenju. Na koncu bo šele v nespameti križa Kristus sprejel tisti sloves, ki ga sedaj zavrača in se razširja proti njegovi volji. Kaj pa človek z nečistim duhom, ki se sreča z Jezusom. Bi danes to razložili drugače? Kadarkoli razmišljamo o tem srečanju, smo v zadregi: daleč presega naše umevanje in povrh je še ovito v tančico grožnje, ki jo občutimo ob stiku z demonom. Svet, v katerega se je Jezus učlovečil so ustrahovali demoni. Nihče od njegovih sodobnikov ni dvomil v njihov obstoj. Kaj pa Jezus? Veliko popolneje je razumel stvarnost, zato se je prav gotovo tudi on zavedal prisotnosti Zla.
Maurycy Gottlieb: Kristus pridiga v Kafarnaumu; Wikipedia Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Tudi mi zaslišimo krik zla, ki se ob srečanju z osebo Jezusa Kristusa razlega v vseh stoletjih in v različnih jezikih. Tudi danes odmeva med nami, razdraženo in kričavo. To je krik napuha. Kaj imamo s tabo, Jezus? Brigaj se zase, nas pa pusti pri miru! Vrni se, od koder si prišel. Zapri se v Sveto pismo. Zapahni za seboj cerkvena vrata in ostani tam! Pravico imam, da živim po svoje. Kaj se vtikaš v mojo zasebnost, Jezus iz Nazareta?
Jezus odgovarja demonu: Umolkni in pojdi iz njega! Njegov odgovor je danes enak. Zanima se za vse človeško, zaskrbljen je nad vsakim bremenom, ki teži človeka k tlom. Človeku želi najboljše na različnih ravneh življenja. Zato je naš Odrešenik.
