Skala in učitelj

K delu za širjenje božjega kraljestva Jezus kliče različne ljudi. Pri tem ni najbolj važen značaj, izobrazba, ampak zavzetost, volja, ljubezen. Apostola Peter in Pavel, v mnogih stvareh tako različna, sta vendar goreče delala za isti cilj in sta zato zgled, ne le novomašnikom, ki bodo na njun praznik posvečeni, pač pa vsem kristjanom.

Ko Jezus začne graditi božje kraljestvo, potrebuje sodelavce. Ob Genezareškem jezeru najde priročne ljudi za to €“ ribiče. Ker je Jezus po poklicu tesar, se brez težav sporazume s temi siromašnimi obrtniki. Le-ti so navajeni tvegati. Vse njihovo premoženje sta zakrpana mreža in star čoln. Vztrajni so in trdoživi, pripravljeni tako na uspeh kot na neuspeh. Med njimi je tudi Simon, po svojem značaju vodja. Jezus mu da novo nalogo in novo ime. Apostola Petra Jezus določi za skalo Cerkve. Doma je bil v Betsajdi, po poklicu ribič. Jezus ga je poklical v svojo službo in mu spremenil ime iz Simona v Kefo, Skalo, s čimer ga je določil za poglavarja Cerkve. Peter je v Cezareji Filipovi po božjem navdihu izpovedal, da je Jezus Odrešenik in Božji Sin. Jezus je njegovo izjavo potrdil in mu določil nalogo v Cerkvi. Ti si Peter, skala. Pravijo, da je to podobo Jezusu navdihnila mogočna pečina ob enem od izvirov Jordana €“ tam se je takrat mudil s svojimi učenci €“ nad njo je bil zgrajen poganski tempelj. Skupnost novozaveznega Božjega ljudstva, Cerkev, bo imela v voditelju apostolov tako trden temelj, da ga tudi sam satan ne bo mogel uničiti. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva. S tem je prejel Peter najvišjo oblast v Cerkvi. Dana je samo njemu in njegovim naslednikom, papežem. Pavla, ki se je imenoval tudi Savel, poznamo kot Juda staroverca, ki je najprej preganjal kristjane, ko pa se je srečal s Kristusom, se je spreobrnil in začel pričevati ter prepričevati svoje sonarodnjake, da je Jezus zares Odrešenik. Jezusa so oznanjali Judom tudi vsi ostali apostoli, ribiči, ki so bili rojeni in vzgojeni sredi izraelskega naroda. A zunaj meja svoje domovine so se veliko težje znašli. Spomnimo se, da Izraelci, vzgojeni v egiptovskem suženjstvu, niso bili sposobni graditi nove svobode v obljubljeni deželi. To novo nalogo je Bog zaupal novim ljudem, takim, ki so odraščali v puščavi. Nekaj podobnega se dogaja tudi sedaj. Prišel je čas, da se božje ljudstvo razširi. Pred njim je nova obljubljena dežela. To je tisti čas najrazvitejši in najnaprednejši del sveta: dežele ob Sredozemskem morju, ki so bile znotraj meja velikanske države: Rimskega cesarstva. V novo obljubljeno deželo bo povedel božje ljudstvo Jud, ki ni bil rojen in vzgojen v Izraelu, temveč v grškem mestu Tarz. Pozna grški jezik, kulturo in način mišljenja. Ker pa je končal tudi najvišje judovske šole v Jeruzalemu, bolje kot vsi drugi apostoli pozna tudi judovski verski nauk. Ta Pavel, sin bogatega judovskega trgovca iz Tarza, ki ima celo rimsko državljanstvo, prihaja kot novi Jozue, da povede božje ljudstvo v novo obljubljeno deželo. Vsekakor bi bilo premalo, če bi ob prazniku Petra in Pavla premišljevali samo o njunih nalogah, in kako sta jih opravila. Tudi nas Jezus izziva z vprašanjem: Kaj pa vi pravite, kdo sem? Vsak izmed nas mora danes najti svoj odgovor in drugi ga morajo odkrivati v našem življenju. Kdo je Kristus zame? Morda vem veliko o njem, ne pogovarjam pa se z njim. Morda vem, kdo naj bi bil, pa to zame še ni. Morda vem, da je pot, resnica in življenje, pa se kljub temu čutim izgubljenega. Ko bom res želel spoznati kdo je Jezus, me bo on našel.